Dijaki (BIC Ljubljana) - program veterinarski tehnik, Erasmus+ Češka 2026

 Pa se (končno) bližamo koncu naše prakse. Sicer vsak dan težje ustaneva, vendar sva ob 7.00 (včasih tudi kakšno minuto prej) vedno pred vrati hleva. Ta teden se naju je bog usmilil, in so na prakso prišla še kar 4 druga dekleta. Kje je kakšen moški osebek,ki nas bi rešil gore gnoja, pa je še vedno pod vprašajem. Kjub temu, da imamo tolikododatnih parov rok, nekako končamo isti čas, ali pa še kasneje… ”the math isn’t mathing”. Odkrile sva tudi to, da ima posest še eno ogromno štalo s samimi Angleškimi polnokrvnimi konji, poleg tega pa še cca 30 praznih boksov, ki služijo kot začasna nastanitev za konje, ki pridejo na tekme. Teh 30 boksov, smo morale včeraj tudi očistiti. Predstavljajte si, kako zabavno je bilo to, če boksi sploh nimajo dejanskih tal, ampak so stene postavljene kar na zemljo. Ne vem, kdaj so bili boksi nazadnje očiščeni, ampak pol časa nisva imeli pojma, ali v samokolnico mečeva gnoj ali kamne. V enem izmed boksov sva našli gobe, v drugem mrtvega in v tretjem živega...

 Zala in Brina Dobrý den! Že najin 11. dan na Češkem, a še vedno se ne morava navaditi na grozno jutranjo kombinacijo budilke in zgodnjih vlakov. Ta teden sva zamenjali ambulanti, Zala gre končno v ambulanto kjer govorijo angleško, Brina pa je imela ta privilegij 1. teden (uživaj v češčini Brina ;).  Brinin prvi dan se je začel tako, da so nanjo pozabili in ji odprli vrata v ambulanto šele 8:15, čeprav z delom “začnejo” ob osmih zjutraj. Po šokantni reakciji veterinark ob dejstvu, da Brina ne govori češčine, se je večino časa sporazumevala s pantomimo (bili bi presenečni kako veliko stvari se da zmenit med dvema osebama, ki se med sabo niti malo ne razumeta). Kmalu je bilo Brininega mučenja konec, saj je  prišel angleško govoreči veterinar. Po nekaj kliničnih pregledih je opravil zobni poseg pri mački, Brina pravi naj povem, da delajo vse pri zobnih posegih “ful drgač kokr pr nm” to razumite kakor hočete.  Medtem ko se je Brina borila s komunikacijo, sem jaz uživala ...

HEJLA NAŠI ZVESTI BRALCI BLOGOV! SPET SE JAVLJA SKUPINA ZOO.  Tudi mi smo uspešno preživeli vikend v Pragi. Ogledali smo si muzej piva, ogromen nakupovalni center, živalski vrt in par kulturnih znamenitosti. Seveda smo raziskali tudi pestro večerno življenje češke metropole.                                                     "pestro večerno življenje"             degustacija sokov                                                                       "nebova k usi ostali-F the sistem"                         -zgolj šala😅 "slike povedo...

 Dobrý den! Moram reči, da je najin konec tedna bil kar pester… Torej, v petek sva še posebno veliko časa preživeli v hlevu, saj je eden od starejših konjev dobil zelo hudo drisko, zaradi katere smo morali klicati veterinarko, da ga je dala na infuzijo. Preden je ta prispela, smo morali naprej očistiti njegovega, ter sosednja dva boksa, saj je šlo dobesedno povsod drugam, kot na tla boksa. Bile smo prikrajšane pavze za malico, saj je konj bil v tistem času ravno na prvi infuziji, in je potreboval nadzor, da ne bi iztrgal kanile, s Katarino pa sva bili zadolženi, da sva mu delali družbo. Nato sva imeli slabo uro pavze za kosilo, kmalu pa je spet prišla veterinarka, da je konja drugič dala na infuzijo. Prejel je tudi aktivno oglje ter probiotike. Nato pa se je zgodilo nekaj, česar nobena od naju ni pričakovala… “Nemško govoreča hlevska dekla” (drugače ji je ime Žaneta, če rabi kdo ideje za imena novorojenčkov) nama je ponudila, da gre ena od naju z njo jahat. Ker je Katarina Western ...

 Zala in Brina Kot se za prave erasmus dijake spodobi, sva vikend preživeli kot pravi turistki, z obiskom Prage. Najino popotovanje se je pričelo ob 5:00 zjutraj z grozno budilko. Po jutranji kavi sva iz hostla odšli do glavne železniške postaje v Hradec Kralove, kjer sva se 6:08 vkrcali na najin vlak. Na poti v Prago sva se počutili kot doma saj sva se vozili ob njivah, ki so bile prekrite z gosto meglo.  Ko sva brez zamude prišli v Prago (to se s slovenskimi železnicami nebi nikoli zgodilo) sva se napotili proti centru mesta, v upanju da bova uživali v jutranjih urah v čim manjši gneči. In res, mesto je bilo ob osmih zjutraj skoraj prazno, nekatere znamenitosti, kot so Karlov most in astronomska ura, sva si v miru  ogledali že takrat.  Po krajši postajanki v kavarni in mnogo kupljenih spominkov sva počasi pripeketali do Narodnega muzeja Prage. Po nakupu vstopnic sva se najprej skoraj da izgubili v garderobi, vendar ker se ne pustiva kar tako, sva le našli vhod v mu...