“Jernej, kje so pa ostali?!” (22.9.2026)

 Zala in Brina

Dobrý den! Že najin 11. dan na Češkem, a še vedno se ne morava navaditi na grozno jutranjo kombinacijo budilke in zgodnjih vlakov. Ta teden sva zamenjali ambulanti, Zala gre končno v ambulanto kjer govorijo angleško, Brina pa je imela ta privilegij 1. teden (uživaj v češčini Brina ;). 

Brinin prvi dan se je začel tako, da so nanjo pozabili in ji odprli vrata v ambulanto šele 8:15, čeprav z delom “začnejo” ob osmih zjutraj. Po šokantni reakciji veterinark ob dejstvu, da Brina ne govori češčine, se je večino časa sporazumevala s pantomimo (bili bi presenečni kako veliko stvari se da zmenit med dvema osebama, ki se med sabo niti malo ne razumeta). Kmalu je bilo Brininega mučenja konec, saj je  prišel angleško govoreči veterinar. Po nekaj kliničnih pregledih je opravil zobni poseg pri mački, Brina pravi naj povem, da delajo vse pri zobnih posegih “ful drgač kokr pr nm” to razumite kakor hočete. 

Medtem ko se je Brina borila s komunikacijo, sem jaz uživala ob poslušanju razumljive angleščine. Dan se je začel tako, da so mi razkazali ambulanto, laboratorij, ter vse njihove kul mašine (iskreno mislim da so se samo hoteli hvalit koliko stvari imajo boljših od nas). Kmalu sta veterinarja začela s kliničnimi pregledi, od kunca s prebavnimi motnjami, kanarčka z zlomljenim krilom, neobvladljivega beagla (to ni bila njegova končna diagnoza, ampak res se počutim dolžno da poudarim da je bil pes neobvladljiv), mi je bil najbolj všeč ultrazvok breje labradorke, kjer smo opazovali tri mladičke, ki bodo čez dobra dva tedna prišli na svet (slik spet ni ker sem izvajala profesionalno čohanje psičke).

Po končanem delu sva se z Brino odpravili obiskati del naše predrage erasmus družinice, ki opravlja delo v živalskem vrtu. Po mnogih komplikacijah in težavah z orientacijo sva našli našega heroja Jerneja, saj je šel on edini z nama v zoo, drugi so bili “preveč zaspani” (Jernej, če to bereš, ceniva tvojo požrtvovalnost). Kot redni obiskovalki živalskih vrtov (ta je že 3. na češkem) se počutiva kot dovolj dobri kritiki, da rečeva, da je zoo res lepo urejen. Živali imajo urejene in čiste ograde (hvala zoo ekipica), in sam zoo je zelo organizirano razporejen, kar smo zelo cenili (da sploh ne omenjam čudne postavitve zooja v Pragi). Spodaj prilagava par slikic živalic, pa sami presodite.






Zdaj pa piševa tale blog, zebe naju in komaj čakava, da se zavijeva pod odejo in zaspiva. Dobrou noc!

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Tudi v drugem razredu ni tok švoh (12.9.2026)

Slika
Že v kombiju na poti na Dunaj nam je na misel prišlo nekaj stereotipov o Čehih.  čehi imajo vonj po čebuli, pivo je religija, vse govorijo v pomanjševalnicah, tradicionalne jedi so težke, edina priloga so kruhovi cmoki, nihče ne govori angleško. Pred šolo nas je pobral bel kombi 😬, ki nas je odpeljal do železniške postaje na Dunaju. Tam smo iskali vlak, o katerem nismo imeli nobenih informacij. Ko smo prejeli sliko karte smo lahko ugotovili na katerem peronu je vlak. Pri vkrcavanju smo hoteli s profesorico v vagon, vendar nas je ta napotila v drug vagon, bolj na koncu vlaka, saj je bil prvi razred zgolj za njo. Šola je bila tako prijazna da je doplačala za rezervacijo sedežev v drugem razredu. Počutili smo se ljubljene, kot del BIC-ove družine. Nakup kart za vlak od Prage do Hradec Kralove je bil izziv saj smo naleteli na jezikovno bariero. Prodajalka ni znala angleško a našega heroja Jerneja to ni ustavilo in je vseeno dobil karto, s katero se nas je lahko vseh osem vkrcalo na vl...
Preberite več

“Brina, a se naša hiša trese?!” (13.9.2026)

Slika
Zala in Brina Najino jutro sva začeli s potresom, ki ga je povzročil prvi jutranji vlak ob 7:00h zjutraj😢.Kdo bi si mislil, da če spiš v hostlu tik poleg glavne železniške postaje, se boš tega vsako jutro in večer zavedal. Ko sva se sprijaznili z usodo, sva se preoblekli in odšli na že nujno potrebno jutranjo kavo. Takrat sva ugotovili, da Čehi kavo vzamejo blazno resno, saj sva na mizo dobili največjo skodelico kave, ki sva jo kdaj videli, po vrhu tega pa je to samo M velikost, na izbiro imajo tudi še L in XL, morda nama na kakšen zaspani dan, pride prav tudi ena od večjih možnosti. 😉 Ker je google maps brezveze, sva se v mesto odpravili malce zgubljeni. Med ulicami sva hodili brez posebne logike, v upanju, da bi prišli do centra mesta. Ko nama je mesto popolnoma uničilo najino samozavest o orientaciji, sva končno prišli do mostu, s katerega sva opazovali račke🦆, ki se kopajo v Elbi, pri iskanju nutrij pa sva bili zaenkrat neuspešni, Zala je bila nad tem dejstvom zelo razočarana. ...
Preberite več

“Mi mamo fačuzi!” “Midve pa grelc za vodo…” (14.9.2026)

Slika
Ahoj! No, pa smo preživeli prvi dan na svojih lokacijah.  Dan smo začeli še skupaj, z obiskom srednje veterinarske šole v Hradcu Kralove. O. Maj. Gad. Nismo mogli verjeti, kako strokovno opremljena je! Imajo tablo samo za anatomijo, kjer bi lahko zapravili cel dan, ker je toliko enih različnih funkcij in 3D modelov živali. V kleti imajo podgane in secirnico (za učne namene seveda… aja, pa podgane so ljubljenčki od dijakov). Imajo pa tudi hleve, kjer imajo vse od ovc, koz, pa do konjev in kokoši. Baje, da so nekoč imeli tudi kravo, nismo pa prepričani, kje je ta pristala. Drugače pa šola sama dela mlečne in mesne izdelke, tako da bomo njeno usodo prepustili domišljiji.   Smo pa vsi nabrali 20.000 korakov, ker smo kolegici, ki bosta v ambulanti, pospremili do njunih lokacij in do tja hodili dve uri… dobesedno. Sta pa zelo lušni ambulanti, bomo spremljali Brino in Zalo, kaj bosta imeli za povedat o njih, ne? Šola je bila tako prijazna, da je nama organizirala prevoz do centra za ...
Preberite več