Ne zanašajte se na Bolt... (20.9.2026)

 Dobrý den! Moram reči, da je najin konec tedna bil kar pester…

Torej, v petek sva še posebno veliko časa preživeli v hlevu, saj je eden od starejših konjev dobil zelo hudo drisko, zaradi katere smo morali klicati veterinarko, da ga je dala na infuzijo. Preden je ta prispela, smo morali naprej očistiti njegovega, ter sosednja dva boksa, saj je šlo dobesedno povsod drugam, kot na tla boksa. Bile smo prikrajšane pavze za malico, saj je konj bil v tistem času ravno na prvi infuziji, in je potreboval nadzor, da ne bi iztrgal kanile, s Katarino pa sva bili zadolženi, da sva mu delali družbo. Nato sva imeli slabo uro pavze za kosilo, kmalu pa je spet prišla veterinarka, da je konja drugič dala na infuzijo. Prejel je tudi aktivno oglje ter probiotike.

Nato pa se je zgodilo nekaj, česar nobena od naju ni pričakovala… “Nemško govoreča hlevska dekla” (drugače ji je ime Žaneta, če rabi kdo ideje za imena novorojenčkov) nama je ponudila, da gre ena od naju z njo jahat. Ker je Katarina Western expert, in ni želela jahati v angleškem sedlu, je bila tako dobrosrčna, da je mesto odstopila meni, English expertu (ne se bati, sva povedali, da nisva dejansko experta, ampak bolj svobodni duši 🦅).

Po dolgem dnevu sva kot ubiti padli v postelji, saj je bilo treba naslednji dan zgodaj ustati (ampak ne tako zgodaj kot Zali in Brini), saj sva imeli načrt oditi pogledat Prago. Ko bi prej vedeli, kako se bo dan iztekel, bi verjetno tudi midvi vstali ob podobni uri kot kolegici…

Dan se nebi mogel huje začeti, saj nama je najprej Bolt odpovedal prevoz, zato pa sva bili primorani poklicat Taxi. Uglavnem, čehi nimajo ravno najboljšega občutka za čas, kar sva zelo hitro spoznali. Ta je namesto po pol ure, kot nama je voznik 2x rekel, prišel po slabi uri, zato sva se ukrcali na kasnejši vlak. Po pestrem začetku dneva sva okoli 11. ure končno prispeli na glavno železnisko postajo v Pragi.

Prva večja postojanka je bil grad, kjer sva si ogledali katedralo, cerkev in Zlato uličico, tam pa sva se premikali s hitrostjo polža, saj turisti res ne znajo hoditi po svoji strani ceste.

Nato je seveda sledila slika na Karlovem mostu (ker sva no.1 fans od Depeche Mode in INXS - hvala tatu za poznavanje dobre glasbe 😎), po tem pa sva prehodili (skoraj) celo Prago in zavili v (skoraj) vsak muzej, ki sva ga zagledali. 

Posebne omembe je vreden muzej piva, kjer gledajo osebne izkaznice (informativno za starše in profesorje) in imajo polnoletni gosti možnost degustacije zelo raznolikih (in baje da zelo dobrih) piv. Zavili sva tudi v Madame Tussauds Prague, kjer se je Katarina (obvezno) slikala s Kafko, a mi žal ni dovolila objave slike 😔. Verjetno pa sva največ denarja pustili v trgovini za spominke, ker je bilo treba kupiti magnetke za polovico dijaškega doma (Tara, Julija, Hana in Janja, če to berete, nismo pozabile na vas 😉).

Po krajšem ogledu nočnega življenja v Pragi, sva tam tudi prenočili, naslednji dan pa sva se zgodaj odpravili na zelo dobro kavo in odličen topel sendvič (Costa Coffee - predlagam), zavile še v dva manjša muzejčka, nato pa sva sedli na vlak (in seveda v Taxi, ker naju je Bolt spet razočaral) ter se vrnili v Penzion Kolesa. Ker sva čez teden zelo garali, in je bilo za šolo narejeno bolj malo, sva ta dan izkoristili še za počitek in šolsko delo.

Drugače pa, tako informativno za prihodnje generacije, imejte s seboj dijaško izkaznico, saj imajo v skoraj vseh muzejih popust za dijake!

Edini turistki, ki hodita po svoji strani ceste, Katarina in Klara

P.S. Jernej, a si si zapomnu, katera je katera? 🤨