“Mi mamo fačuzi!” “Midve pa grelc za vodo…” (14.9.2026)

Ahoj! No, pa smo preživeli prvi dan na svojih lokacijah. 

Dan smo začeli še skupaj, z obiskom srednje veterinarske šole v Hradcu Kralove. O. Maj. Gad. Nismo mogli verjeti, kako strokovno opremljena je! Imajo tablo samo za anatomijo, kjer bi lahko zapravili cel dan, ker je toliko enih različnih funkcij in 3D modelov živali. V kleti imajo podgane in secirnico (za učne namene seveda… aja, pa podgane so ljubljenčki od dijakov). Imajo pa tudi hleve, kjer imajo vse od ovc, koz, pa do konjev in kokoši. Baje, da so nekoč imeli tudi kravo, nismo pa prepričani, kje je ta pristala. Drugače pa šola sama dela mlečne in mesne izdelke, tako da bomo njeno usodo prepustili domišljiji.

 



Smo pa vsi nabrali 20.000 korakov, ker smo kolegici, ki bosta v ambulanti, pospremili do njunih lokacij in do tja hodili dve uri… dobesedno. Sta pa zelo lušni ambulanti, bomo spremljali Brino in Zalo, kaj bosta imeli za povedat o njih, ne?



Šola je bila tako prijazna, da je nama organizirala prevoz do centra za konje, medtem, ko so ostali šli z nekoliko vprašljivim avtobusom. Je pa logično, da naju niso poslali z javnim prevozom, ker ga do tu itak ni.



Po zelo tihi vožnji, ker čehi očitno niso ravno eksperti za angleščino, sva prispeli do Penzion-a Kolesa. Ker sva želeli nekaj več informacij, kdaj in kje naju potrebujejo, sva ogovorili 4 strice, ki so se nam po vprašanju: “English, maybe?” začeli na ves glas smejati. Ful hvala za pomoč 🤗

Po naju je nato prišla “Nemško govoreča hlevska dekla”, s katero sva kar takoj, še v “ta lepih” oblačilih in “ta novih” čevljih, odšli po najbolj blatna konja na posesti. No, pa saj ni bilo tako slabo, malo pretiravam, sta bila zelo prijazna in crtljiva konjička.

Kasneje smo vse konje v hlevu še nahranili, Katarino pa je dvoletna žrebica skoraj odvlekla čez cel travnik, ampak dan se je uspešno končal, saj smo se nekako zmenili za prvi topel obrok v 48 urah (dunajc pa pomfri seveda, tatarska je pa očitno univerzalna beseda 😋). Pa Jernej, imaš prav, Kofola je res dobra.

Po večerji sva se odpravili v najin absolutno odlično opremljen apartma, s še boljše opremljeno kuhinjo (vse kar imamo je grelec za vodo… aja, pa nekakšno na pol delujočo mikrovalovko, za katero se rahlo bojiva, da jo bo razneslo).

Ampak imava vsaj kje za prespat ter dejansko res udobne postelje. Tak zatím! :)

Klara in Katarina

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Tudi v drugem razredu ni tok švoh (12.9.2026)

“Brina, a se naša hiša trese?!” (13.9.2026)